Pravica do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in pravica do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina) sta obliki izredne denarne socialne pomoči.
- posmrtnina je pravica, namenjena finančni pomoči svojcem umrlega, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali katerih dohodek ne presega zakonsko določenega cenzusa, in sicer z enkratnim nakazilom v višini 392,75 evra (od 1. 8 .2018 dalje).
- pogrebnina je namenjena finančni pomoči pri kritju stroškov pogreba. Pogrebnina kot pomoč pri kritju stroškov pogreba znaša v višini dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka znaša 785,50 evra (od 1. 8. 2018 dalje).
UVELJAVLJANJE:
- Pravici se uveljavlja na Vlogi za izredno denarno socialno pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba oziroma za enkratno izredno denarno socialno pomoč po smrti družinskega člana – obrazec 8.47 (.pdf) – OPOZORILO: od 1. 6. 2018 dalje so do pogrebnine oziroma posmrtnine lahko upravičeni tudi bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje, zato lahko uveljavljajo ti pravici
- Družinski član bo za pokojno osebo vlogo vložil pri katerem koli centru za socialno delo. Obe pravici se lahko uveljavljata v roku enega leta po smrti svojca, upravičenost pa se ugotavlja na dan smrti svojca.
PRILOGE:
- Vlogi mora stranka priložiti dokazilo o smrti, če ta podatek še ni vpisan v matični register o smrti oziroma v primeru uveljavljanja pravice do pogrebnine tudi originalni račun za opravljeni pogreb ali predračun stroškov pogreba.
POGOJI:
Za upravičenost je treba izpolnjevati splošne in posebne pogoje za posamezno pravico, ki so navedeni v nadaljevanju.
Upravičenec za uveljavljanje pravice do pogrebnine oziroma posmrtnine mora biti:
- državljan Republike Slovenije, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji,
- tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji in stalno prebivališče v Sloveniji.
Posebni pogoji za uveljavljanje posmrtnine:
- pravico uveljavlja vlagatelj, ki je družinski članpokojne osebe (zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti), NOVO od 1. 6. 2018 dalje: tudi bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje),
- vlagatelj je na dan smrti pokojnika upravičen do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka
ALI - dohodek vlagatelja ali skupni lastni dohodek družinskih članov (premoženja se ne ugotavlja) ne presega zakonsko določenega cenzusa.
Zakonsko določen cenzus je odvisen od števila družinskih članov vlagatelja ter od višine osnovnega zneska minimalnega dohodka in trenutno znaša za:
- samsko osebo 1,47 osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. 577,34 evra,
- družino z 2 odraslima osebama 2,04 osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. 801,21 evra,
- družino z 2 odraslima osebama in 1 otrokom 2,74 osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. 1.076,14 evra, z 2 otrokoma 3,33 osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. 1.307,86 evra,
- enostarševsko družino z 1 otrokom 2,35 osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. 922,96 evra, z 2 otrokoma 3,12 osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. 1.225,38 evra.
Posmrtnina se dodeli in izplača vlagatelju kot pomoč za vse družinske člane umrlega. To pomeni, da je do posmrtnine po isti pokojni osebi lahko upravičen samo en družinski član pokojne osebe.
Posebni pogoji za uveljavljanje pogrebnine:
- pravico uveljavlja vlagatelj, ki je družinski član pokojne osebe (zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, NOVO od 1. 6. 2018 dalje: tudi bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje),
- vlagatelj je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji (račun se mora glasiti na strankino ime),
IN JE BIL - na dan smrti pokojnika upravičena do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka,
ALI - dohodek vlagatelja ali skupni lastni dohodek družinskih članov (premoženja se ne ugotavlja) ne presega višine 617 evrov za samsko osebo oziroma 925 evrov za družino.
Pri postopku uveljavljanja pogrebnine svetujemo in opozarjamo naslednje:
- Ko bo stranka urejala pogreb pri pogrebnem podjetju se pripravi predračun.
- Če stranka ne more plačati stroškov pogreba takoj in je družinski član pokojnika, jo pogrebno podjetje opozori na naslednje:
- stranka je upravičena do pogrebnine, če je trenutno upravičena do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka. V tem primeru se stranki svetuje, naj pri katerem koli centru za socialno delo vloži zgoraj navedeno vlogo, odločba o pogrebnini pa bo izdana takoj,
- stranka je lahko upravičena do pogrebnine, če ima dohodke, ki za samsko osebo ne presegajo 617 evrov, za družino pa 925 evrov. V tem primeru se stranki svetuje, naj pri katerem koli centru za socialno delo vloži zgoraj navedeno vlogo, kjer ji bo izdana odločba o pogrebnini predvidoma čez nekaj dni.
- stranka je upravičena do pogrebnine, če je trenutno upravičena do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka. V tem primeru se stranki svetuje, naj pri katerem koli centru za socialno delo vloži zgoraj navedeno vlogo, odločba o pogrebnini pa bo izdana takoj,
NAKAZILO:
- posmrtnina
– na osebni račun upravičenca v denarju - pogrebnina
– na osebni račun upravičenca v denarju, če je bil račun že plačan,
– z nakazilom pogrebnemu podjetju, če stranka predračuna ne more plačati v celoti takoj, je ta pri računu za opravljene pogrebne storitve odštelo znesek pogrebnine, pogrebnemu podjetju ta znesek povrne izplačevalec pravice (MDDSZ).
VIŠINA:
posmrtnina – en osnovni znesek minimalnega dohodka, trenutno 392,75 evra
pogrebnina – dva osnovna zneska minimalnega dohodka, trenutno 785,50 evra, vendar ne več kot znašajo stroški pogreba.
Pogrebnina in posmrtnina se v zapuščinskem postopku ne vračata.
Vir: MDDSZ
Pridobitev pravice do vdovske pokojnine je odvisna od izpolnitve splošnih in posebnih pogojev. Splošni pogoji morajo biti izpolnjeni na strani umrlega zavarovanca ali uživalca določenih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, posebni pa na strani vdove oziroma vdovca.
A. Splošni pogoji na strani umrlega
Če je bil umrli zavarovanec, so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je:
- izpolnil z ZPIZ-2 določene pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne oziroma invalidske pokojnine, pri čemer se njegova smrt šteje kot nastanek I. kategorije invalidnosti.
Če je bil umrli uživalec pravic, pa so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je užival:
- predčasno, starostno ali invalidsko pokojnino iz obveznega zavarovanja ali
- pravice na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.
Če je zavarovanec oziroma uživalec pravic umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi vdova ali vdovec pravico do vdovske pokojnine ne glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil umrli!
Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine ima enake posledice kot smrt zavarovanca ali uživalca pravic tudi pravnomočna odločba o razglasitvi za mrtvega.
B. Posebni pogoji
VDOVA oziroma VDOVEC
Vdova oziroma vdovec v letu 2018 praviloma pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je:
1. dopolnil(a) 56 let starosti oziroma
2. ne glede na starost, če:
- je bil(a) do smrti zavarovanca ali uživalca pravic popolnoma nezmož(e)n(a) za delo ali je to postal(a) v enem letu po njegovi/njeni smrti ali
- ji/mu je po smrti zavarovanca ali uživalca pravic ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, vdova oziroma vdovec pa jih je dolž(a)n(a) preživljati. V primeru, da je v času trajanja na ta način pridobljene pravice do vdovske pokojnine postal(a) popolnoma nezmož(e)n(a) za delo, obdrži pravico do pokojnine toliko časa, dokler je podana takšna nezmožnost.
Če je vdova oziroma vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene ne glede na starost (zaradi popolne nezmožnosti za delo ali otrok, upravičenih do družinske pokojnine, ki jih je dolž(a)n(a) preživljati), dopolnil(a) 56 let, to pravico obdrži trajno. V primeru, da ji/mu je tako pridobljena pravica do vdovske pokojnine prenehala, še preden je dopolnil(a) 56 let starosti, pa jo lahko ob dopolnitvi navedene starosti ponovno uveljavi, če ji/mu je pravica do vdovske pokojnine prenehala potem, ko je že dopolnil(a) 51 let starosti.
3. Vdova oziroma vdovec lahko izjemoma pridobi pravico do vdovske pokojnine po poteku čakalne dobe, če do smrti zavarovanca ali uživalca pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja še ni dopolnil(a) 56 let starosti, dopolnil(a) pa je že 51 let. Čakalna doba traja do dopolnitve starosti 56 let.
Vdova lahko pridobi vdovsko pokojnino tudi, če se ji je otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic rodil najkasneje 300 dni po njegovi smrti.
Po smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic pridobi pravico do vdovske pokojnine po pogojih, določenih za vdovo oziroma vdovca, tudi:
- razvezani zakonec, če ima po sodni odločbi oziroma po sporazumu pravico do preživnine, ki jo je užival do njegove smrti. Če ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz poznejše zakonske zveze ali zunajzakonski partner, pridobi razvezani zakonec pravico do vdovske pokojnine kot souživalec,
- oseba, ki je zadnja tri leta pred njegovo smrtjo živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali pa je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka oziroma,
- partner v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi.
Vdova oziroma vdovec pravice do vdovskepokojnine ne more pridobiti ali jo izgubi, če je bil(a) s pravnomočno sodno odločbo obsojen(a) za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca!
VIR: ZPIZ
Preko glasbe med pogrebnim obredom pozornost preusmerimo na pomen naše izgube. Izbira pogrebne pesmi je lahko zelo otežena, saj je potrebno izbrati takšno, ki bo odražala občutke preminulega, vaše občutke ter občutke drugih. Da bi vam olajšali odločitev, smo vam pripravili nekaj pesmi, ki so primerne za pogrebno slovesnost.
Pesmi primerne za pogreb staršev
- Simona Weiss – Mati
- Helena Blagne – Oče moj
- Oto Pestnar – Mati bodiva prijatelja
- Majda Sepe – Hvala ti, mama
- Tiana – Babici v slovo
- Luther Vandross – Dance with My Father
- Celine Dion – Goodbye’s the Saddest Word
- Paul McCartney – Little Willow
- Bette Middler – Wing Beneath My Wings
Pesmi primerne za pogreb partnerja
- Simona Weiss, Tereza Kresovija – Lahko noč ljubezen moja
- Helena Blagne – Ti boš vedno prvi
- Robbie Williams – Angels
- Frank Sinatra – My Way
- 3 Doors Down – Here Without You
- Ronan Keating – If Tomorrow Never Comes
- Richard Marx – Right Here Waiting for You
Pesmi, primerne za pogreb otroka
- Eric Clapton – Tears in Heaven
- Bob Dylan – Forever Young
- Michael Jackson – Gone Too Soon
- Billy Joel – Lullabye (Goodbye, My Angel)
- Phil Collins – You’ll be in My Heart
Priljubljene pogrebne pesmi
- Slavko Ivančič – Ko mene več ne bo
- Natalija Verboten – Naj angeli te čuvajo
- Adi Smolar – Daleč je za naju pomlad
- Jan Plestenjak – Sam en poljub
- Andrej Šifrer – Ko zvonovi zapojo
- Helena Blagne – Pogrešam te
- Vili Resnik – Naj bogovi slišijo
- Vlado Kreslin – Namesto koga roža cveti
- Slavko Avsenik – Nasvidenje
Žalovanje je dolgotrajen proces ter povsem naraven odziv na izgubo bližnjega. Po izgubi se počutimo prazne, občutimo globoko žalost in podobna čustva pojavi se neobičajno razmišljanje, zmedenost in strah. Zavedati se moramo, da vsak posameznik žaluje drugače. Ker je žalovanje dolgotrajen proces, pustimo času čas naj traja toliko časa kot je potrebno. Ob izgubi bližnjega večina ljudi najde zadostno podporo in tolažbo v družini in prijateljih. Če te možnosti ni je pogovor z ljudmi, ki so doživeli podobno izkušnjo in strokovnjaki za nudenje podpore žalujočim najboljša rešitev.
Organizacije, ki nudijo strokovno podporo in pomoč žalujočim
Oporoka
Glavna vsebina oporoke so predvsem navedbe oporočitelja, kako in komu naj bo njegovo premoženje, ki ga bo imel v trenutku smrti, razdeljeno.
Pomembno je vedeti, da oporoka v času življenja oporočitelja nima prav nikakršnega učinka.
Oporočitelj lahko tako do svoje smrti s svojim premoženjem še vedno upravlja in razpolaga, kot sam želi.
Oporoka je strogo osebna, kar pomeni, da njeno vsebino lahko določi zgolj in samo oporočitelj, torej imetnik premoženja, ki je predmet oporoke. Zahteva se, da mora biti oporočitelj star vsaj 15 let in da mora biti »razsoden«. »Razsodnost« oporočitelja se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej. Oporoka, ki jo napravi nekdo, ki ne izpolnjuje teh dveh pogojev, je neveljavna!
Zapuščina
Svojci pokojnega prejmejo ustrezna navodila v roku tridesetih dni od vpisa smrti v matično knjigo umrlih. Svetovali vam bodo tudi, kdaj se lahko uveljavlja pravica do sorodnikove pokojnine.
V roku tridesetih dni od vpisa smrti v matično knjigo umrlih oseba, ki je urejala pokojnikov pogreb, na matičnem uradu predloži naslednje podatke za sestavo smrtovnice:
- osebne podatke o dedičih (rojstni podatki, državljanstvo, poklic, bivališče);
- podatke o nepremičnem premoženju (zemljiško-knjižni izpisek, posestni list);
- podatke o premičnem premoženju (hranilne knjižice, tekoči račun, prometno dovoljenje);
- podatki o morebitni gotovini, vrednostnih papirjih, dragocenostih;
- obvestilo o lastninskem certifikatu, o morebitnem zavarovanju pokojnega za primer smrti,orožni list, podatek o zavarovanju za primer smrti, podatke o morebitnih dolgovih;
- vse pokojnikove dokumente (osebno izkaznico, potni list itd.)